Pol leta pozneje: kako gre mladim podjetnikom iz elitnega slovenskega izbora

Forbes Slovenija je lani naredil prvi izbor 30 pod 30. Izbrance v štirih kategorijah – podjetništvo, tehnologija in znanost, (pop)kultura in umetnost in šport – smo razglasili novembra. Kako jim gre danes, pol leta bo izboru? Osredotočili smo se na mlade podjetnike in pregledali poslovne rezultate, ki jih je objavil Ajpes, saj jih ima večina podjetja v Sloveniji.

Skupno jim je, da so prihodke še povečali. Pojdimo po vrsti.

Jagodic cilja na 100 milijonov prihodkov

Največje podjetje je ustvaril Miha Jagodic. Bloq.it s sedežem v Lizboni je ovrednoteno na okoli 200 milijonov evrov po zadnji investicijski rundi lani maja. Doslej so zbrali 35 milijonov evrov tveganega kapitala. Leta 2024 so beležili 37 milijonov evrov prihodkov od prodaje, lani 85 milijonov, letos ciljajo na več kot sto milijonov evrov prihodkov in dobrih 150 milijonov uporabnikov. Lani so se s treh trgov razširili na deset.

Bloq.it, ki ga je Jagodic ustanovil leta 2019 skupaj s Portugalcema Joãom Lopesom in Ricardom Carvalhom, zaposluje 400 ljudi. Podjetje ima sedem pisarn in štiri proizvodne enote v Evropi.

Jagodic je ambiciozen, takole je letošnjega aprila dejal v video pogovoru za Forbes Slovenija: “Ni razloga, da ne bi verjeli, da bi Bloq.it lahko postal samorog, podjetje, vredno več kot milijardo dolarjev. Imamo vse pogoje, imamo stranke z dosegom, da nam to lahko omogočijo, imamo tudi zelo močno ekipo ljudi, ki so v preteklosti delali za podjetja, kot so Amazon, Google, Apple.”

Letos spomladi se je 29-letni Šenčurjan prebil tudi na evropski Forbesov seznam 30 pod 30. Konec lanskega leta pa je svetovalna družba Deloitte uvrstila Bloq.it na prvo mesto najhitreje rastočih podjetij na Portugalskem in drugo mesto najhitreje rastočih podjetij v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika).

Marković z novo restavracijo

Aljoša Marković je z verigo restavracij Baščaršija prihodke lani povečal za milijon na dobrih 8,5 milijona evrov. Čisti dobiček je ostal na približno enaki ravni kot leto prej in je znašal 1,1 milijona evrov. Marković je pri 26 letih prevzel družinski gostinski posel, ki so ga v 90. letih s picerijo zagnali njegovi starši, ko so leta 1992 iz BiH prišli v Maribor.

Sin je družinsko gostinsko dejavnost od staršev prevzel konec leta 2020 in jo nadgradil v verigo štirih restavracij, dve v Mariboru in po eno v Kopru in Ljubljani. Novembra bodo odprli še eno. Pogodba je podpisana, pravi Marković, ker pa so trenutno še v postopku dogovorov glede financiranja, lokacije mladi mariborski podjetnik ne razkriva. Pove pa, da bo na strateški lokaciji ob avtocesti. To bo njihova največja restavracija doslej, na 500 kvadratnih metrih, poleg tega bo imela tudi teraso.

Dogovarjajo se še za dve lokaciji, ki bi jih odprli leta 2028. Ena bo v enem od nakupovalnih centrov v Ljubljani, druga “na eni od najbolj zaželenih turističnih lokacijah v Sloveniji”.

V prvih petih mesecih letos so zabeležili 27-odstotno rast prihodkov, še pove Marković, predvsem na račun veliko bolj standardiziranega produkta in proizvodnje. “Lokacije so razbremenjene kompleksnosti priprave jedi, tako da je tudi strežba iz kuhinje hitrejša in kakovostnejša.” S takšno rastjo predvidevajo, da bodo letos presegli prag 10 milijonov prihodkov.

Sinček in Hrovat kljub izzivom zrasla

Prihodke sta povečala tudi soustanovitelja blagovne znamke za rastlinske nadomestke mesa Juicy Marbles Luka Sinček in Maj Hrovat. Lani sta se soočala z veliki izzivi. Trg rastlinskih mesnih nadomestkov ni bil več tako vroč kot pred leti, ohladili so se vlagatelji, nekaj podjetij je tudi zaprlo vrata. “Veliko podjetij je živelo v prepričanju, da bodo dobivali vedno nove naložbe, tudi če podjetje še ne stoji na nogah,” je Hrovat povedal v video pogovoru 30 pod 30 konec lanskega leta.

Sinček pa je dodal, da so morali sprejeti nekatere neljube ukrepe, saj so zaradi apetita vlagateljev zaposlili dodatne ljudi in prišli na skoraj 60 zaposlenih, nato so morali odpuščati. “To je bila res neprijetna in boleča izkušnja, ampak če tega ne bi naredili, bi ogrozili obstoj podjetja,” je dejal Sinček. Nato so imeli iskren pogovor z investitorji in prilagodili načrte.

Kljub temu so lani še zrasli. V skupini so sicer tri podjetja – poleg slovenskega Bevo še ameriško in britansko Formidable Foods. Daleč največji Je Bevo, ki je lani ustvaril 5,1 milijona evrov prihodkov, leto prej 4,8 milijona. Vsa podjetja skupaj so ustvarila okoli šest milijonov prihodkov. Z ukrepi raste tudi dobičkonosnost podjetja, kar je v tej panogi prej izjema kot pravilo.

Z optimizacijo proizvodnega procesa so lahko tudi spustili cene in so celo cenejši od govedine, “kar je bila pri potrošnikih v preteklosti velika bariera,” pravi Sinček.

V Juicy Marbles so na trg najprej dali filet mignon, nato še rebrca, ki so po teksturi, videzu in okusu zelo podobni pravemu mesu. Zdaj so razvili, skupaj z avstrijskim start upom Revo, še rastlinski nadomestek lososa in fileja bele ribe. Sodelujejo tudi s slovenskim start upom Grashka. Ta proizvaja in pakira izdelek iz fermentiranega ječmena Kojibar, v Juicy Marbles ga pod svojo blagovno znamko Umami Burger prodajajo v Veliki Britaniji in ZDA, ki sta tudi njihova največja trga. V kratkem bodo sklenili še eno partnerstvo.

Dravinec s krepko večjim dobičkom

David Dravinec je, skupaj z bratom Markom Ivankovićem Dravincem, pred tremi leti ustanovil slovensko-hrvaški start up Juicefast. Podjetje ima sedež v Brežicah, poslovne operacije pa vodi iz Hrvaške, kjer imajo tudi hčerinsko podjetje Detox Garden. Podjetji sta lani skupaj nekoliko povečali prihodke, ustvarili sta jih okoli 4,6 milijona evrov; Juicefast jih je zabeležil 3,9 milijona, kar je na približno enaki ravni kot leta 2024, je pa lani prihodke za četrtino povečal sicer manjši Detox Garden, na okoli 738 tisoč evrov. Skupaj sta podjetji ustvarili tudi blizu sto tisoč evrov čistega dobička, leto prej le dobrih 10 tisoč. Za podrobnejša pojasnila o poslovanju Dravinec ni bil dosegljiv.

Juicefast raste na valu vse večjega poudarka zdravemu načinu življenja, saj sadje in zelenjavo z visokohidrostatičnim tlakom (HPP) spreminja v stoodstotno naravne, hladno stisnjene sokove in zdrave obroke. Gre za metodo, ki za razliko od klasične pasterizacije v največji možni meri ohrani hranilnost in okus.

Forsthuber in Tauses v večjo prodajo tudi z vplivneži

Jan Forsthuber in Amadej Tauses sta lani kljub carinam – ZDA so njihov največji trg – merjeno v dolarjih prodala nekoliko več ergonomskih podstavkov za zapestje carpio in merjeno v dolarjih ustvarila malenkost več prihodkov, vendar se ta rast zaradi padca dolarja ni odrazila tudi v evrih. “Za nas je bilo ključno, da smo se na dvige carin odzvali z optimizacijo stroškov, tako da niso imele negativnega vpliva na poslovanje,” je povedal Forsthuber. 

Podjetje v Sloveniji Deltahub (podjetje z enakim imenom imata tudi v ZDA), ki sta ga soustanovila leta 2019, je lani ustvarilo 2,1 milijona evrov prihodkov, kar je malenkost manj kot leto prej. Skupaj z ameriškim prodajnim podjetjem je bilo prihodkov okoli 2,8 milijona evrov. Letos načrtujejo okoli 15-odstotno rast.

Prodajo in tudi dobiček nameravajo letos povečati z novimi produkti in vplivneži. Tako so tudi dosegli prvi preboj, in sicer marca 2020, ko je eden od priljubljenih ameriški youtuberjev, ki mu je bil izdelek všeč, spontano objavil video o njem. Potem ko so lani izvedli le nekaj občasnih poskusnih sodelovanj z vplivneži, letos vzpostavljajo redna in širijo prodajo novih dveh produktov na vse kanale, ki so jih lansirali v zadnjem lanskem četrtletju. Enega tudi že prodajajo na Amazonu, drugega bodo v kratkem. Za japonski trg imajo tudi novega partnerja.

Ideja za caprio se je porodila leto pred ustanovitvijo Deltahuba, ko je Tauses zaradi bolečin v zapestju iskal rešitev zase. Ker je ni našel, so začeli razvijati lasten produkt.

Dover, Ekart in Zemljarič povečali prihodke in dobiček

Rastejo tudi v podjetju Adanta, ki so ga pred petimi leti ustanovili Marcel Dover, Nejc Ekart in Marko Zemljarič. Razvijajo spletno aplikacijo Lime Booking, ki poenostavi naročanje na termine, avtomatizira pošiljanje opomnikov, omogoča spletna plačila in izdajo računov ter ponuja poglobljeno analitiko. Lani so z njo ustvarili 586 tisoč evrov prihodkov, kar je 70 odstotkov več kot leto prej. Za štirikrat pa so povečali čisti dobiček na blizu 39 tisoč.

Aplikacija je zasnovana modularno, kar jim omogoča, da lahko servisirajo podjetja v različnih panogah, od frizerskih in kozmetičnih salonov do veterinarjev, avtoservisov in klinik. Poleg v Sloveniji delujejo tudi na Hrvaškem in Srbiji, kjer so letos odprli pisarne, in v BiH. Njihovo aplikacijo uporablja blizu 1.500 podjetij v širši regiji. V podjetju obdelajo okoli 350 tisoč terminov na mesec.

Esih z novo rešitvijo in novimi zaposlitvami

Eva Esih se je med izbrance 30 pod 30 uvrstila  z digitalnimi kadrovskimi rešitvami. Je soustanoviteljica in polovična lastnica podjetja Psy Byte, ki je razvilo orodji rekruter in jobbit, s katerima podjetja lahko hitreje in ceneje pripravijo celotno zaposlitveno kampanjo na družbenih omrežjih. Trenutno zaposlujejo 10 ljudi, v kratkem jih bodo še tri.

Lani so ustvarili dobrih 363 tisoč evrov prihodkov od prodaje, kar je okoli četrtino več kot leto prej. Sklenjenih poslov pa je bilo še za precej več, pojasni Eva, a jih bodo del izpeljali letos. Podjetjem namreč prodajajo pakete kampanj, ki jih lahko koristijo v roku enega leta. “To pomeni, da je lahko posel prodan in zabeležen v našem internem CRM sistemu, vse kampanje znotraj paketa pa še niso nujno izvedene v istem poslovnem letu. Del prihodkov iz paketov, pri katerih kampanje do konca leta še niso bile izvedene, smo zato časovno razmejili v letošnje leto,” pojasnjuje Esih.

Ambicije za lani so bile sicer višje, vendar so se zamaknile predvsem zaradi dodatnega razvoja produkta in poznejšega lansiranja rešitve jobbitAI. V Sloveniji so jo uradno dali na trg oktobra 2025, v tujini pa lanskega decembra. Veliko si obetajo od nemškega trga, prodirajo pa tudi na Nizozemsko in Češko.

Naročniki so predvsem iz panog, kjer je pomanjkanje kadra najizrazitejše: proizvodnja, logistika, turizem, gradbeništvo in nekatere storitvene dejavnosti. 

Zvonar pridobil svež kapital

Andraž Zvonar je konec lanskega leta za svoj start up KatalistAI, ki ga je pred dvema letoma v ZDA ustanovil skupaj z Blažem Blokarjem, od sklada tveganega kapitala South Central Ventures pridobil 1,5 milijona dolarjev za razvoj operacijskega sistema naslednje generacije za produkcijo videov. Podjetje namreč razvija rešitve umetne inteligence, ki pohitrijo in pocenijo kompleksno izdelavo videov za filme, marketing in druge namene. Rešitev deluje tako, da se integrira v procese pisanja scenarijev, zgodborisa in videoprodukcije ter daje rezultate v zelo kratkem času in z majhnimi stroški.

Trenutno imajo 300.000 registriranih uporabnikov, ki so v zadnjem letu zgenerirali več kot 10 milijonov slik in videov, kar je petkrat toliko kot leto pred tem, je Zvonar konec februarja povedal za Forbes Slovenija. Januarja so v povprečju z njihovimi orodji ustvarili 15 projektov, kar je dvakrat toliko kot lanskega januarja, podatke naniza Zvonar. Lani so tudi ustvarili okoli pol milijona ponavljajočih se prihodkov (Annual Recurring Revenue, ARR), poslovni model temelji na naročninah.

Žunič in Cundrič z milijon agenti

Po uspehu klepetalnikov se razvijalci umetne inteligence ozirajo proti agentom, neke vrste posrednikom, ki lahko obiščejo splet in izvedejo naloge namesto vas. Gregor Žunič je videl priložnost in z ekipo leta 2024 v le petih mesecih razvil odprtokodno orodje Browser Use, ki umetni inteligenci pomaga pri brskanju po spletu.

S Švicarjem Magnusom Müllerjem sta nato lani v ZDA tudi ustanovila podjetje z istim imenom, Larsen Cundrič kot ustanovni inženir pa ima v njem podobno vlogo kot soustanovitelja.

Podatkov o poslovanju Žunič in Cundrič ne razkrivata, zgolj nekaj drugih podatkov. Njuno orodje Browser Use danes poganja več kot milijon agentov na dan, kar je okoli desetkrat toliko kot novembra lani ob razglasitvi izbora 30 pod 30. Do danes so na Githubu zbral več kot 95 tisoč zvezdic, ki označujejo, koliko razvijalcev na platformi je rešitev vključilo med svoje najljubše; lani novembra jih je bilo 70 tisoč. Ekipa šteje 10 ljudi.

Doslej so zbrali 17 milijonov dolarjev tveganega kapitala. Orodje so razvijali tudi v elitnem ameriškem pospeševalniku start upov Y Combinator.

Svoj start up Nanomation, ki razvija rešitev za avtomatizacijo proizvodnje polprevodnikov na osnovi nanomaterialov, ima tudi Teja Potočnik, vendar za zdaj še ne ustvarja prihodkov.

Kako gre drugim iz izbora 30 pod 30
Tudi mnogi iz kategorij znanost in tehnologija, (pop)kultura in umetnost ter šport so v zadnjih mesecih naredili velike korake in dosegli pomembne uspehe. Omenimo samo nekatere.
Nika Prevc je z rekordnim številom točk in zmag še tretjič zapored osvojila veliki kristalni globus, z olimpijskih iger v Predazzu pa se je vrnila s celotnim kompletom kolajn. Vrhunec sezone je doživela v Planici, kjer je poletela do rekordnih 242,5 metra.
Medtem je kolesar Tadej Pogačar v zadnji sezoni osvojil tri od štirih do zdaj izpeljanih velikih dirk. Ob koncu pomladi pa je statistiko – devet zmag v enajstih tekmovalnih dneh – obogatil še z zmago na etapni dirki po Romandiji.
Violinistka Patricija Avšič je na posodo dobila znamenito, 340 let staro Stradivarijevo violino, vredno več milijonov evrov. Junija bo z njo koncertirala tudi v Cankarjevem domu.
Znanstvenik Gašper Podobnik se je pred kratkim s profesorjema na elitni ameriški univerzi Johns Hopkins, kjer je gostoval kot študent, preselil v podjetništvo, režiserka Živa Bizovičar je na oder SNG Drama Ljubljana postavila novo predstavo Voranc, Bojan Cvjetićanin pa z Joker Out ob 10. obletnici pripravlja veliki koncertni spektakel Karneval.